9/11 –­> 11/11 –­> 13/11

Smetnjakovo predavanje o 9/11, ki se je zgodilo 11/11/2015, torej dva dni pred pokolom v Parizu, je izpadlo aktualnejše, kot bi si želeli.
»Zarotniki bodo apropriejtali glasbeno delo, kakor tudi njega izvedbo, inštitucijo koncerta, ter ravno v ta tresk, to obliko-zvočnost školjke položili umor. Metodično bodo študirali partituro kantate in našli mesto, ton v njej, ki bo dovolj glasen in dolg, da bo zakamufliral, pridušil strel.«
Pariškim napadalcem ne bi moglo biti bolj vseeno.

Keywords: Immanuel Kant, Guy Debord, konec umetnosti, con artist, appropriation art, Jean Baudrillard, Zarota umetnosti, Karlheinz Stockhausen, Hamburg, The Beatles, Cornelius Cardew, Urantia, Imperij, Damien Hirst, Mohamed Ata, Osama bin Laden, Paolo Virno, virtuoznost, Don DeLillo, Mao II, improvizirana eksplozivna naprava, François Truffaut, Alfred Hitchcock, The One-Note Man, Thomas De Quincey, Umor kot ena izmed lepih umetnosti, Michel Foucault, prestopništvo, épater le bourgeois, pokliči H za humor, kolateror, Umri pokončno, Klub golih pesti, Larry Silverstein, špekulacija, Jacques Camatte, počlovečeni kapital, serializem, Sirij, Kurt Vonnegut, Klavnica pet, 2001: Vesoljska odiseja, György Ligeti, Boris Groys, Art at War, bojevniki vs. umetniki, ikonoklazem, ikonofilija, Bruno Latour, iconoclash, Finbarr Barry Flood, Mohamed Omar, logistika, Edmund Burke, sublimno, kataklizma, Maia Norman, Tim Spicer, Mark Lombardi, three degrees of separation, Seid Kutb, Adam Curtis, Moč nočnih mor, Travis Bickle, Taksist, Late For the Sky



Smetnjak x Umetnina // PREDAVANJE // Pokliči 911 za umetnost

NAPAD NA WTC
(pripisan Al Kaidi)

Zamislimo si, prikličimo podobo, ki je ni treba kazati. Ali je gibljiva ali negibljiva, figurativna ali nefigurabilna, pri tem ni tako pomembno, je najpoprej mentalna podoba, ki dominira kolektivni zavesti (ali brezzavesti ali mimozavesti) znotraj okvira družbe spektakla, tj. spektakla brez družbe. Je najbolj vseprisotna podoba, a hkrati kot da skrita, zakrita v popolni prosojnosti, nepredirnejši od prazgodovinske jame. Podoba na dlani in hkrati podoba, stisnjena v pest. Podoba-dogodek, podoba, ki razveljavlja le-podobnost podobe? Ji je kot takšni, sledeč Karlheinzu Stockhausnu, mogoče reči »največja umetnina, ki je kadarkoli bila«? Mar certifikat umetnika oz. umetnosti ni ravno poskus nje nevtralizacije? In mar celo ta poskus ni le pobožna želja, make-believe, da še obstaja karkoli, kar je mogoče ali nujno nevtralizirati?

***

11. november ob 19:00 @ Galerija Škuc, Ljubljana | FB event.




A meme is dangerous, much more than Janez Janša

Our essay on memes got published in the Eternal September catalogue, read it on pages 14-23.

Keywords: Walter Benjamin, modishness, LOLcat, Deleuze & Guattari, The Selfish Gene, Richard Dawkins, Social Darwinism, bi-winning, critical theory, Frankfurt School, Freiburg School, Theodor W. Adorno, Slavoj Žižek, Guy Debord, spectacle, Robocop, John Maus, Gustave Flaubert, literacy, N. Katherine Hayles, hyper attention, Matteo Pasquinelli, Daft Punk, Vstaja, Federico Campagna, Saul Bellow, Silvio Berlusconi, satire, humour, Karl Kraus, carinature, Paolo Virno, Tiqqun, hapax legomenon, Franz Kafka, Robert Walser, autonomism, movement of ’77, withdrawal



Smetnjak x HARRY MERRY

“Jebeni genij, nekaj neverjetnega, izven tega sveta”, “prelepo človeško bitje in revolucionarni skladatelj”, “odličen sodoben primer nečesa, kar se preprosto ni moglo zgoditi, se ne more zgoditi in se ni zgodilo na način, kot se to zgodi, kot se je zgodilo meni”. Tako o Harryju Merryju, svojem velikem vzorniku in inspiraciji, Ariel Pink, ena izmed sodobnih stalnic Smetnjakove plejliste. Za razliko od Ariela, ki se je v tem času med drugim zgodil v Saint Laurent kampanji, se Harryju vključitve v spektakel, razen kot obrobne kuriozitete, ni treba bati. Medtem ko je Arielovo ustvarjalno vodilo “be in touch with your weird” pri nas, hipsterjih z afiniteto do avtentičnosti, naletelo na simpatetično odobravanje, je bil Harryjev weird, atonalno-spastični pop-kabaret, že od samega začetka daleč onkraj območja varnosti. Na primer desetletje nazaj v kulturnem domu Krško, pred majhnimi otroki, upokojenci in invalidi, kjer je bil njegov weird le weird in tako prej spoznan za nenormalnega kot za izvirnega. Harryjev izraz pa gre tudi onkraj odnosov moči, ki se radi vzpostavijo med odrom in parterjem. Kot spakujoči se božji otrok od občinstva ne zahteva občudovanja niti ne želi vzbujati zavisti (prej nase prevzema zasmehovanje), kar oder osvobodi zvezdniške poze, ki se nam kaže v rahlem razkoraku indie kitarista ali v in-your-face reperski korpo-bahavosti. Oder in parter sta tako zravnana na skupen nivo, kjer hierarhija vidnih in nevidnih več ne obstaja. Kar ostane, je možnost skupne izkušnje, ozvočene s talentom, ki mu kljub več kot 35-letnem razvoju ne znese brez socialne podpore. Harry Merry is the future! We hope.

9. oktober ob 21:00 @ Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana // 6 EUR // pred koncertom projekcija dokumentarnega filma Here is Harry Merry (2014) // dekor: Kaja in Lea // Facebook event.



Tags: Napovedujemo

Predavanje o memih je kot razlaganje vica. 53-minutno razlaganje vica



Tags: Memefy