Smetnjakova dekonstrukcija: Polymorphic

Poletje se je izstradalo že davno in iz mračnih globočin preostanka leta se vedno glasneje sliši boben časa, ko spimo v pidžamah. Smetnjak z nakano, da naluknja tisto, kar se zdi kot resničnost, nemo zre predse. Gnilo sladkobni zadah, ki se dviguje naokoli, našo ljubkost naredi še bolj pasjo.

Polymorphic je Oleg Kazakov, 28-letni ruski glasbenik in zvočni inženir. Živi in muzicira v Moskvi, kjer se je okoli njegovega najstniškega kamerada Proxyja in njega zbrala skupina glasbenikov, ki je uspela Rusijo instalirati kot novo velesilo v elektronski plesni glasbi. Prepoznavni zvok, ki ga pod etiketo Mako Records poleg omenjene dvojice ustvarjajo še Marseille, The Mould, Eclier in končno tudi naša Volatile, vnaša v tehno elemente drum&bassa in happy hardcorea ter prav verjetno predstavlja najbolj radikalno strujo neodvisne plesne elektronike sploh. Brutalni sinti, distorzija do skrajnosti in surovost rejva stare šole se v njihovih strojih združujejo v hrupno dovršenost, katere intenzivnost zmore izsiliti očiščenje. Zdi se, da gre pri načrtni destrukciji in destruktivnosti zvoka najdlje prav Polymorphic. Njegov čut za sistematično kaotičnost ne ostaja prezrt – njegovi elaborati izhajajo na založbah kot Coco Machete, Turbo in Kitsuné, za svoje predelave ga najemajo Proxy, AutoKratz, Hey Today! in Fukkk Offf, medtem ko se med njegove častilce prištevajo Tiga, Mr. Oizo, Erol Alkan in Soulwax. Tudi uničiti pomeni ustvariti!

Polymorphic – Apocalypse

Lions At Your Door – LAYD (Polymorphic Remix)

Polymorphic – Gaze



Tags: Napovedujemo

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.